RAZMIŠLJANJA

Danes sem odvandrala na prijeten sprehod, ki sem si ga privoščila v družbi same sebe. Ko sem tako hodila po prodnati poti skozi gozd, sem se zavedala in se s tem spoznanjem močno presenetila, kako uživam! Ptičje petje, zvok stopajočih korakov, vonj trave, gozda in čistine, mir in spokojnost. Vse to me je nekako zazibalo v mislih do spoznanja, da je to ta trenutek, ta čas sprehoda, popolnost dneva . Ko zdaj takole pišem svoje doživetje, misli in občutke vem, da sem takrat bila  PRISOTNA V TRENUTKU .  Bila sem tam, kjer sem hotela biti, to sem sprejela in ob tem neizmerno uživala. In ta prisotnost je še kako pomembna. Tega se premalo zavedamo, preveč hitimo, tudi, če se uspemo fizično ustaviti naš um, naše misli kar bežijo po svoje… In ustaviti se moramo. Zadihati moramo mir in umiriti svoj um. le tako bomo uspeli uspešno krmariti svoje življenje. Hitri tempo naših vsakdanjikov, natrpani urniki in stresne situacije kar kličejo po umiritvi. In takrat, takrat, ko telo i...